Kakšna je razlika med globalnim segrevanjem ozračja in spreminjanjem podnebja?

Podnebne spremembe zajemajo celoten sklop sprememb podnebja in ne zgolj ogrevanja ozračja. Višja temperatura sproža spremembe mnogih lastnosti vremena in podnebja, kot so vetrovni vzorci, količina in razporeditev padavin, pogostost in tip ekstremnih vremenskih pojavov. Podnebne spremembe lahko povzročijo daljnosežne in nepredvidljive posledice na okolje in družbeno-ekonomske razmere.

Ali se podnebje spreminja tudi v Sloveniji?

Meritve na meteoroloških postajah v Sloveniji z dolgoletnim nizom podatkov kažejo na naraščanje temperature, ponekod tudi na spremembe padavinskega režima in vse krajše trajanje snežne odeje. Opažanja potrjujejo tudi pričakovanja, da postajajo ekstremni vremenski in podnebni dogodki vse pogostejši.

Kakšne globalne spremembe podnebja pričakujemo?

Po ocenah Medvladnega odbora za podnebne spremembe se bo do konca stoletja globalna temperatura dvignila za 1.4 do 5.8 °C. Porast temperature ne bo povsod enakomeren, nekatera območja se bodo ogrevala bolj od drugih. Negotovost v napovedih sprememb padavinskega režima je večja, predvidevajo, da bodo že doslej sušna območja še bolj sušna, predvsem pa nas skrbi pomanjkanje pitne vode. Dvig morske gladine do konca stoletja pričakujejo v intervalu med 10 in 90 cm. Pogostejše bodo vremenske ujme, ki bodo ogrožale lastnino in življenja ljudi. Ledeniki in večni led in sneg v okolici zemeljskih polov se bodo še naprej krčili. Težko predvidljive bodo tudi posledice za vegetacijo, biotsko raznolikost, pridelavo hrane in zdravje ljudi.

Kako toplogredni plini vplivajo na podnebje?

Kakšno bi bilo podnebje brez toplogrednih plinov?

Zemeljsko ozračje je zmes plinov, nekateri med njimi vpijajo in sevajo toplotne žarke. Prav ti plini prispevajo k ugodnim toplotnim razmeram na zemeljskem površju s tem, ko zadržujejo toploto v bližini zemeljskega površja. Brez toplogrednih plinov v ozračju, bi se povprečna temperatura iz sedanjih 15 °C znižala za okoli 33 °C; temperatura -18 °C pa je za sedanje oblike življenja neustrezna.

S tem, ko smo ljudje s svojo dejavnostjo zvišali koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, smo okrepili učinek tople grede, spremembe v okolju so sprožile skrb, saj se ozračje ogreva hitreje, kot se je kdaj koli v zgodovini človeštva.

Lahko spreminjanje podnebja preprečimo?

Podnebje se spreminja tudi zaradi povsem naravnih vzrokov, najbolj na podnebne razmere dolgoročno vplivajo astronomske razmere, vendar so te spremembe zelo počasne in se odražajo v geološki časovni skali. S trajanjem človekovega življenja so primerljive spremembe v sončevi aktivnosti (na primer sončne pege). Največje spremembe v preteklosti so povzročile tudi tektonske spremembe v obliki in razporeditvi celin.

Tudi če bi bila mednarodna prizadevanja za omejitev izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje uspešna, bomo v naslednjih desetletjih soočeni s posledicami tistih toplogrednih plinov, ki so že v ozračju. Z učinkovitimi sedanjimi ukrepi pa lahko vplivamo na podnebne razmere čez nekaj desetletij.

Kateri so najpomembnejši toplogredni plini?

Kako se je njihov delež v ozračju spremenil od začetka industrijske dobe?

Najpomembnejši toplogredni plin v ozračju je vodna para, vendar ljudje na njeno vsebnost za zdaj še ne vplivamo. Ostali toplogredni plini, ki vplivajo na toplotno stanje ozračja so: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), ozon (O3) in fluorokloroogljikovodiki (CFCs, HFCs, ...).

Od leta 1895 se je koncentracija ogljikovega dioksida zvišala za 31 %, koncentraciji metana in dušikovih oksidov pa sta se v istem obdobju povečali za 151 % in 17 %. Zvišana koncentracija toplogrednih plinov v ozračju je povečala naravni učinek tople grede in posledično se je zvišala povprečna temperatura zemeljskega ozračja.

Kateri toplogredni plini spadajo v okvir Kjotskega protokola?

Kjotski protokol upošteva pline, ki jih s svojo dejavnostjo v ozračje sprošča človek, to so: ogljikov dioksid, didušikov oksid, metan, fluorirani ogljikovodiki (HFCs), perfluorirani ogljikovodiki (PFCs) in žveplov heksaflorid (SF6). Ti toplogredni plini imajo dolgo življenjsko dobo in krepijo naravni toplogredni učinek ozračja.

Kako se bodo podnebne spremembe odražale na podnebje v Sloveniji?

Zagotovo nam bodo prinesle višjo povprečno temperaturo zraka, pogostejše suše in močne nalive. Zelene zime v nižinskem svetu bodo pogostejše, pričakujemo lahko tudi več vročinskih valov.

Kako spremljamo spreminjanje podnebja v Sloveniji?

Na Agenciji RS za okolje sproti ocenjujemo ogroženost posameznih regij Slovenije z ekstremnimi dogodki in predvidenimi spremembami podnebja na osnovi meteorološke merilne mreže. Brez kakovostnih podatkov in analiz ni mogoče ugotoviti spreminjanja podnebja, še manj pa pri razvojnih načrtih dolgoročno upoštevati vplive sprememb na človekove dejavnosti. Za zmanjšanje posledic vremenskih ujm in za prilagajanje podnebju, ki ga je nujno potrebno obravnavati kot naravno danost, je nujno potrebna dobro organizirana in učinkovita državna meteorološka služba. Za potrebe ocenjevanje podnebnih sprememb so bistveni izsledki na osnovi šestih referenčnih klimatoloških postaj, kjer opravljamo meritve in opazovanja v nespremenjenih razmerah, saj tudi majhne spremembe v okolici merilnega mesta vplivajo na izmerjene vrednosti.

Kaj lahko naredimo, da upočasnimo spreminjanje podnebja?

Toplogredni plini imajo dolgo življenjsko dobo, tako bodo sedanja prizadevanja za omejitev izpuščanja le-teh v ozračje obrodila sadove šele čez nekaj desetletij. Predvidene omejitve v Kjotskem protokolu ne bodo zadostovale, da bi zaustavili spreminjanje podnebja, potrebne bodo strožje omejitve. Veliko odgovornost za to nosijo razvite države. Spremeniti bo potrebno življenjski slog, uvajati nove, okolju prijaznejše tehnologije, ki bodo okolje manj obremenjevale s toplogrednimi plini. Veliko lahko prispevamo tudi posamezniki, če živimo v skladu s podnebnimi danostmi in varčno uporabljamo energijo, če je le možno pa uporabo fosilnih goriv nadomeščamo z obnovljivimi viri energije.

Kaj je spreminjanje podnebja?

Se podnebje spreminja naravno ali smo za spremembe krivi ljudje?

Spreminjanje podnebja je spreminjanje običajnega vremena v nekem kraju, spremenijo se lahko povprečne vrednosti pa tudi pogostost in intenziteta ekstremnih dogodkov. Obstajajo dokazi, da je večina segrevanja ozračja v zadnjih petdesetih letih posledica človekove dejavnosti, s tem soglaša večina svetovnih strokovnjakov. Dvajseto stoletje je bilo globalno najtoplejše v zadnjem tisočletju. Deset globalno najtoplejših let je bilo v zadnjih petnajstih letih. Osemdeseta in devetdeseta leta sta bili najtoplejši desetletji, leto 1998 pa globalno najtoplejše odkar imamo globalne podatke o temperaturi.

Podatki dokazujejo, da se ozračje segreva, vendar porast temperature ni enakomeren. Opazimo ciklično pojavljanje toplejših in hladnejših obdobij v trajanju nekaj desetletij, kljub temu pa je nesporno, da se ozračje segreva. To potrjujejo tudi alpski ledeniki, ki se krčijo in talijo, dviganje morske gladine in pomikanje podnebnih pasov ter posledično spremembe v ekosistemih.

Kako vemo, kakšno je bilo podnebje v preteklosti?

Podatke za izračun globalne temperature zraka imamo od leta 1860, razmere v preteklosti pa lahko ocenjujejo na osnovi usedlin v jezerih in morjih, drevesnih letnicah, temperaturnih profilov v vrtinah, iz strženov večnega ledu pridobljenih v vrtinah, iz fosilnih ostankov.

Kateri so najpomembnejši viri toplogrednih plinov?

Glavni dodatni vir toplogrednih plinov v ozračju je izgorevanje fosilnih goriv za ogrevanje, pogon prevoznih sredstev, proizvodnjo drugih oblik energije, industrijsko proizvodnjo. Druge človekove dejavnosti, kot je na primer krčenje gozdov za pridobivanje kmetijskih in urbanih površin ter deponije prav tako prispevajo k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov.
Metan nastaja naravno, ko rastline gorijo, se prebavljajo ali gnijejo brez prisotnosti kisika. Veliko metana se v ozračje sprosti iz deponij, ob pridelavi riža in v območjih pašne živinoreje. Je pomemben toplogredni plin, saj ima 21-krat večjo sposobnost zadrževanja toplote, kot jo ima ogljikov dioksid.

Ogljikov dioksid je z vidika človekovega prispevka najpomembnejši toplogredni plin. Zaradi sproščenih količin je glavni povzročitelj podnebnih sprememb. Sprošča se predvsem ob izgorevanju fosilnih goriv; takrat vsebina ogljika oksidira in se sprosti v ozračje kot ogljikov dioksid. Tona izgorelega ogljika da 3,7 tone ogljikovega dioksida. Ocenjujejo, da se s sedanjo globalno porabo fosilnih goriv vsako leto v ozračje sprosti 22 milijard ton ogljikovega dioksida, količina pa še vedno narašča.

Didušikov oksid nastaja naravno, z uporabo kemičnih gnojil v kmetijstvu pa ga ljudje dodatno vnašamo v ozračje.

Katere države najbolj prispevajo k globalnemu ogrevanju ozračja?

Razvite države največ prispevajo k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov, saj porabijo večino fosilnih goriv. Evropske države, Japonska in Severna Amerika imajo okoli 15 % svetovne populacije, vendar izpustijo v ozračje približno dve tretjini ogljikovega dioksida. ZDA z manj kot petimi odstotki svetovnega prebivalstva prispevajo v ozračje okoli 24 % ogljikovega dioksida.

Kaj je Kjotski protokol?

To je mednarodni sporazum, s katerim naj bi zmanjšali emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Protokol je začel z rusko ratifikacijo veljati 16. februarja 2005. Emisije držav, ki so sporazum ratificirale, predstavljajo 61% svetovnih emisij. V prvem ciljnem obdobju 2008-2012 bodo države, ki so protokol ratificirale, skušale emisije zmanjšati za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Če ta cilj primerjamo s količino emisij, ki bi jih pričakovali za leto 2010 brez uresničevanja ciljev protokola, pomeni pravzaprav 29 % znižanje.

EU proizvaja okoli 21% vseh emisij toplogrednih plinov. Zavezala se je, da jih bo v povprečju zmanjšala za osem odstotkov glede na leto 1990. Države članice, ki cilja ne bodo dosegle, bodo morale plačati globo; leta 2005 bodo tako za vsako tono CO2 preveč morale plačati določeno vsoto.

Kjotski protokol je namenjen zaščiti okolja, zmanjšanju onesnaževanja zraka in ustvarjanju delovnih mest v sektorjih, ki uvajajo okolju prijaznejše vire energije. Prva faza Kjotskega protokola (do leta 2012) je skromen, vendar pomemben prvi korak. Kratkoročno bo njegov najpomembnejši prispevek vzpostavitev mehanizmov, ki jih bomo v prihodnje lahko nadgrajevali. Mednje spadajo trgovanje z emisijami in prenos čistih tehnologij v razvijajoče se države.

Kako je ozonska luknja povezana s podnebnimi spremembami?

Zdravje človeka in okoljski problemi v povezavi s tanjšanjem ozonske plasti so drugačni od nevarnosti, s katerimi se soočamo ob globalnem segrevanju ozračja. Nenazadnje sta ta dva pojav v nekaterih pogledih povezana, oba spreminjata svetovno ozračje. Nekateri onesnažitelji prispevajo k obema pojavoma.

Tanjšanje ozonske plasti povzroča, da škodljivi UV žarki dosežejo zemeljsko površje. Medtem ko povečano UV sevanje ni vzrok globalnega segrevanja, pa lahko povzroči kožnega raka, očesno mreno in zmanjšanje odpornosti imunskega sistema, ravno tako kot krčenje kmetijskih površin. Glavni vzrok tanjšanja ozonske plasti so fluorokloroogljikovodiki. Le-teh v industrijskih državah ne proizvajajo več.

Tako kot CO2, so tudi fluorokloroogljikovodiki plini močni toplogredni plini. V ozračju lahko ostanejo stoletje ali celo več. Njihov prispevek k tanjšanju ozonske plasti in podnebnim spremembam bo še dolgotrajen.

Ali je Slovenija ranljiva na podnebne spremembe?

Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost. Naša naloga je, da jo v sedanji, človeštvu razmeroma prijazni, obliki ohranimo tudi prihodnjim generacijam. Slovenija leži v zmernem geografskem in klimatskem pasu, zato je za nas značilna velika variabilnost podnebnih in vremenskih razmer, vsako leto pa nas doletijo tudi ekstremni dogodki, tako vremenski kot tudi podnebni.

Že dosedanji ekstremni vremenski in podnebni dogodki so pokazali, da lahko hude suše bistveno ogrozijo proizvodnjo hrane, močni nalivi lahko povzročijo hudourniške poplave in plazove zaradi razmočenosti površja. Močna neurja z rušilnim vetrom, intenzivnimi padavinami in točo ogrožajo imetje in posevke, v skrajnih primerih lahko ogrozijo tudi človeška življenja.

Ali posamezen ekstremni dogodek lahko pripišemo podnebnim spremembam?

Posameznega dogodka ne moremo pripisati podnebnim spremembam, z njimi pa so nedvomno povezane spremembe v pogostosti in intenziteti ekstremnih dogodkov.