Kaj je zračni tlak?

Kako ga merimo in kako vrednotimo meritve?

Zračni pritisk ali zračni tlak je tlak, ki je posledica teže ozračja. Pritiska na površje zemlje, na vse predmete na njej in deluje v vseh smereh enako. Učinek zračnega pritiska si lahko predstavljamo podobno kot učinek pritiska vode, če se vanjo potopimo. Vpliv vode seveda precej bolj občutimo, saj je voda gostejša od zraka, gre pa za isti fizikalni pojav. Lahko ga pojmujemo tudi kot težo zračnega stebra nad horizontalno ploskvijo.

Merjenje zračnega pritiska

V preteklosti so ga prvič izmerili z živosrebrnim barometrom. Pozneje so iznašli še druge metode za merjenje pritiska. Ena izmed njih temelji na zaprti pločevinasti dozi, ki se pod vplivom zračnega pritiska širi ali stiska. Te spremembe prenašamo na kazalec in odčitamo na skali. V današnjem času so najbolj razširjeni senzorji pritiska na podlagi silicijevega kristala, ki pri spreminjanju pritiska spreminja električne lastnosti.

Preračunavanje zračnega pritiska

Ker se zračni tlak z višino spreminja, podatkov s posameznih merilnih mest ne moremo neposredno primerjati med seboj. Zato je dogovorjeno, da pritisk najprej preračunamo na enako nadmorsko višino. Privzeta višina je višina morske gladine 0 m. V tem primeru govorimo o redukciji pritiska na morski nivo. Pri izračunu izmerjenemu pritisku prištejemo pritisk fiktivnega zračnega stolpca, ki bi segal od merilnega mesta do gladine morja. Ta popravek ni vedno enak. Odvisen je od tega, kakšno temperaturo ima namišljeni zračni stolpec. Izhodiščna temperatura tega stolpca je vedno trenutna temperatura zraka na merilnem mestu. Ta pa se ne ujema vedno z dejanskimi razmerami v atmosferi. Zato redukcija ni natančna. Napaka narašča z nadmorsko višino merilnega mesta. Da napaka ne bi presegla sprejemljive meje, je sprejeto, da se pritisk z merilnih mest nad 700 m nadmorske višine ne reducira na morski nivo.